Kraški ovčar, ki mu domačini pravijo tudi kraševec, je ponos slovenske kinologije. Je mogočen, železno siv pastirski pes, ki je stoletja varoval črede na kraških pašnikih. Danes je tudi družinski pes, a v njem še vedno živi samostojen in pogumen čuvaj.
Kdo je torej kraški ovčar, od kod prihaja in komu je pasma primerna?
Zgodovina pasme
Kraški ovčar je stara pasma, ki obstaja že več stoletij. Po izročilu, ki ga navaja tudi uradni standard pasme, naj bi njegovi predniki z Iliri prišli prek Istre in dalmatinskih otokov ter se ustalili na Krasu. Prvič je pes omenjen leta 1689 v Valvasorjevem delu Slava vojvodine Kranjske.
Mednarodna kinološka zveza FCI je pasmo in njen standard uradno priznala 2. junija 1939 na skupščini v Stockholmu, takrat pod imenom ilirski ovčar. Leta 1948 je bil standard na skupščini FCI na Bledu dopolnjen. Ker je enako ime nosil tudi pastirski pes s Šar planine, sta se pasmi 16. marca 1968 uradno ločili: pes s Krasa je dobil ime kraški ovčar, drugi pa šarplaninec. Od takrat sta to dve samostojni pasmi.
Videz: železno siv in mogočen
Kraški ovčar je pes srednje velikosti, skladne in robustne postave, z dobro razvitimi mišicami. Uhlji in rep so povešeni. Njegova najbolj prepoznavna lastnost je dolga, gosta, železno siva dlaka, ki je na hrbtu temnejša, proti trebuhu in nogam pa preide v svetlo sivo ali peščeno barvo. Na gobcu ima temno masko.
- Višina vihra: psi 57–63 cm, psice 54–60 cm.
- Teža: psi 30–42 kg, psice 25–37 kg.
- Dlaka: dolga najmanj 10 cm, z obilno podlanko; okoli vratu tvori ovratnik.
- Oči: mandljaste, kostanjeve ali temno rjave barve.
- Uvrstitev FCI: skupina 2, sekcija 2.2 (molosi gorskega tipa), standard št. 278.
Značaj: zvest čuvaj z močno osebnostjo
Standard pasme kraškega ovčarja opisuje kot psa dobrega, zmerno ostrega temperamenta, pogumnega, a ne napadalnega, ki je zelo vdan svojemu gospodarju. Je odličen čuvaj, do tujcev nezaupljiv, hkrati pa prijeten in ubogljiv spremljevalec, ki ohrani močno samostojnost.
Prav ta samostojnost je pomembna za vsakogar, ki razmišlja o tej pasmi. Kraški ovčar je bil vzrejen, da sam presodi, kdaj je čreda v nevarnosti. Zato ne bo slepo ubogal vsakega ukaza, temveč potrebuje lastnika, ki je dosleden, miren in mu zna postaviti jasne meje.
Komu je kraški ovčar primeren?
Kraški ovčar ni pes za vsakogar. Najbolje se bo počutil pri lastniku, ki:
- ima izkušnje s psi in s samostojnimi, varovalnimi pasmami,
- ima hišo z dobro ograjenim vrtom – stanovanje v bloku mu ne ustreza,
- ima čas za vsakodnevne daljše sprehode in delo s psom,
- je pripravljen na zgodnjo in temeljito socializacijo – s psi, ljudmi, otroki in različnimi okolji.
Dobro socializiran in vzgojen kraševec je lahko čudovit družinski pes, ki je do svojih ljudi nežen in potrpežljiv. Tujce in obiskovalce pa bo vedno najprej pozorno ocenil, zato naj obiskovalci psa ne silijo k stiku, temveč mu pustijo, da sam pride bližje.
Nega in zdravje
Gosta dlaka kraškega ovčarja ga ščiti pred burjo, mrazom in vročino. Redno krtačenje, pogostejše v času menjave dlake spomladi in jeseni, preprečuje nastanek vozlov in odstrani odmrlo podlanko. Kopanje je potrebno le redko, ob krtačenju pa preglejte tudi ušesa, kremplje in zobe.
Kot pri drugih velikih pasmah je pomembno, da mladiček raste počasi in da ga v času rasti ne preobremenjujete s skoki in dolgimi teki. Ob nakupu izberite odgovornega vzreditelja, ki sodeluje s kinološko zvezo in vam pokaže rezultate zdravstvenih pregledov staršev, na primer pregleda kolkov.
Kraški ovčar danes
Kraški ovčar je redka pasma, ki jo vzrejajo predvsem v Sloveniji, nekaj tudi v sosednjih državah. Le redkokdo ga uporablja za varovanje čred, kot nekoč; večinoma živi kot čuvaj doma in posestva ter kot družinski pes. Še vedno pa ohranja nagon, da varuje svoje ozemlje in svoje ljudi, zato bo na neznane zvoke in mimoidoče pogosto opozoril z lajanjem.
Ta pes potrebuje tudi miselno zaposlitev, ne le gibanja. Iskalne igre, učenje novih nalog in sodelovanje z lastnikom mu pomagajo, da svojo energijo porabi koristno in da je doma miren.
Kraški ovčar je del slovenske naravne in kulturne dediščine: star pastirski pes, ki je ohranil svoj ponosni, samostojni značaj. Je pes za izkušene lastnike s prostorom in časom, ki mu bodo v zameno za zvestobo ponudili doslednost in veliko skupnega dela. Če vas zanimajo še druge pasme, si oglejte naš pregled Priljubljene pasme psov v letu 2021.
