Katja Kokot je veterinarka v Veterinarski ambulanti Katja Kokot s.p. na Ptuju. Nekateri ste jo spoznali kot veterinarko, ki je spremljala situacijo pasje nadomestne mame, ki je pod svoje vzela dve ovčki. Velik poudarek daje osebnim odnosom med veterinarjem in stranko, saj obojestransko zaupanje pomeni učinkovito reševanje težav.

Katja, pozdravljeni! Najprej se nam prosim predstavite

Ne poskušam biti všečna, pač pa na trenutke brutalno iskrena. Včasih to koga ujezi, včasih pa je to edina pot do rešitve. Razmišljam izven okvirjev in poskušam sprejemati drugače misleče. Rada imam naravo, živali, pristne odnose, domačo hrano in pivo. Nekoč bi rada živela na morju. Doma imam 3 mačke in papagaja, v zadnjih letih se bolj intenzivno ukvarjam z lastno pridelavo hrane in samooskrbo. Zelo me skrbi uničevanje okolja in klimatske spremembe, katere otežujejo “normalno” pridelavo hrane. Sem slab potrošnik, kupujem le nujno potrebne stvari, zato sem ponavadi v starih oblačilih in čevljih, kar se da poskušam popraviti ali reciklirati ali zamenjati.

Zakaj je po vašem mnenju boljši hišni obisk kot obisk v ambulanti?

Živali ne govorijo, namesto njih govorijo lastniki. In včasih lastnik pove preveč ali pa tudi premalo. Tako je delo veterinarja v bistvu podobno delu detektiva, ko poskušaš izbezati vse potrebne informacije za preiskavo. V ambulanti so živali vedno prestrašene, in se ne obnašajo naravno. Pri hišnem obisku psi reagirajo najprej z vznemirjenjem, čez nekaj časa pa se obnašajo tako, kot ponavadi. Posebej pri kroničnih težavah je koristno videti tudi bivalno okolje živali, in dinamiko v hiši, kjer živi žival. Kar nekaj bolezni je namreč povezanih s stresom, neprimerno prehrano, ali sobivanjem drugih živali.

Včasih se celo pokaže, da kuža zboli zaradi tega, ker mu babica rada pod mizo daje priboljške, ki jih kuža ne bi smel jesti. Vse to je vidno komaj pri hišnem obisku in takrat, ko spijemo kavico.

Drugače pa velja za zdrave živali, da je zanje veliko bolj varno, če se vakcinacije in ostala preventiva opravi kar doma. To še posebej velja za mladičke, ki še nimajo razvite odpornosti, v ambulanti pa bi se lahko srečali z bolnimi živalmi ali različnimi patogeni na opremi veterinarske ambulante. Navkljub čiščenju in razkuževanju.

Z hišnim obiskom se tudi vzpostavi odnos zaupanja, ljudje se lažje sprostijo in se pogovorijo. Obiski v ambulanti pa so nujni, kolikor je potreben kakšen poseg, operacija, pač vse tisto, za kar se potrebuje dodatna oprema.

Velik pomen dajete osebnim odnosom med veterinarjem in stranko. Zakaj?

Ponovno, živali ne govorijo, zanje govorijo njihovi lastniki. In vsak od nas ima svoj način izražanja. Če nekoga prvič srečaš, ne moreš točno ujeti njegove nianse opisa težave, če pa nekoga poznaš, lažje razumeš za kaj se gre, in kako hudo je.

Kaj menite, zakaj so ljudje pogosto nezadovoljni z določenimi veterinarji? Kako sploh prepoznamo dobrega veterinarja?

Pogosto pride do trenja ravno zaradi pomanjkljive komunikacije. Včasih je to na strani stranke, včasih na strani veterinarja, večkrat pa gre kar za obojestransko pomanjkljivo komunikacijo. Težko bi rekla, da je kakšen veterinar res slab, v večini gre za naveličanost, pomanjkanje motivacije zaradi slabega plačila, utrujenost, pregorelost. Posledično se vse to izraža v slabi komunikacijo s stranko. Dejstvo pa je, da so stranke danes vedno bolj razgledane, da prihajajo v ambulante že z izdelano idejo o tem, kako bo potekalo zdravljenje in diagnostika, ko pa se zadeve izpeljejo drugače od pričakovanj in ob tem sodeluje še slaba komunikacija, pa nastopi nezadovoljstvo. Določene stranke zato nenehno menjavajo veterinarje, in z nikomer niso zadovoljne. To pa zato, ker nikjer ne dosežejo ustreznega nivoja komunikacije.

Dobrega veterinarja prepoznamo po tem, da posluša, da tolerira tudi pametovanje iz strani strank, da zna razložiti v čem je problem, in kako bo potekala terapija, torej predvsem v tem, da je potrpežljiv takrat, ko bi že vsi drugi obupali. Ne pomaga nobena vrhunska specializacija, če ne znaš komunicirati s stranko. Dober veterinar pošlje pacienta tudi na druge klinike na dodatne preiskave, ne zato, ker tega sam ne bi znal, pač pa zato, da pridobi dodatno mnenje. Zelo podpiram takšno sodelovanje, ki pa se ga kolegi žal premalo poslužujejo.

Zakaj so cene veterinarskih storitev tako visoke? Če žival zboli, nas to takoj stane vsaj 30-40 evrov, cene zdravljenja hujših bolezni pa so še višje. Ali v Vaši ambulanti ponujate obročno plačilo dražjih posegov?

Cene veterinarskih storitev so res visoke za stranko, za veterinarja na drugi strani pa so porazno nizke. V končni ceni je vključen 22% DDV, kar je skoraj četrtina cene. Nadalje, ponavadi predstavlja več kot polovico cene strošek zdravil, razkužil, opreme, rokavic, režijski stroški veterinarske ambulante. Čisti dobiček pri veterinarskih cenah se ponavadi skriva v 10 ali manj EUR na obisk, kar je zelo žalostno in ne deluje vzpodbudno na veterinarje, ki ponavadi delajo tudi nadure, dežurstva, med prazniki itd.

Zaradi slabe plačilne discipline v moji ambulanti ni možnosti plačila na obroke. Strankam pa svetujem, da si nabavijo obročno kreditno kartico, tako poseg v ambulanti plačajo s kartico v celoti, in si s ponudnikom kartice dogovorijo za število obročnih odplačil. Tak mehanizem je veliko bolj varen za obe strani, kajti veterinarske ambulante niso kreditne ustanove. Hkrati pa imajo veterinarske ambulante veliko tekočih stroškov, kateri se morajo redno pokrivati in bi izgube v primeru neplačil pomenile neposredno nevarnost za finančno stabilnost veterinarske ambulante.

Pogosto na raznih forumih in živaloljubskih skupinah zasledimo, da posamezniki sprašujejo o zdravju malih živali in postavljajo diagnoze na podlagi komentarjev. Zakaj je to škodljivo?

Ta pojav je na žalost precej razširjen. Zavedati se moramo, da lahko postaneš veterinar šele po 7 letih študija in opravljenem strokovnem izpitu, hkrati pa potrebuješ kar nekaj let prakse. Če bi bilo tako enostavno, da bi lahko vse pogooglal, zakaj bi sploh potrebovali ves ta študij? Zavedati se moramo, da je kar nekaj bolezni pri živali prenosljivih na ljudi. Tako obisk veterinarja ne pomeni samo brezveze stroška, pač pa tudi varnost za lastnika živali, ter njegovo družino.

Po drugi strani pa ljudje na forumih iščejo sočutje, potrditev svojega mnenja in izkušnje drugih lastnikov psov. Nič od tega samo po sebi ni slabo, ne sme pa to zamenjati obiska veterinarja.

Kdaj sploh žival potrebuje veterinarja? Ali je res potreben obisk za vsako spremembo pri psu/mački/rejni živali?

V idealnem svetu bi veterinar spremljal žival iz preventivnih razlogov, in tako bi lahko zmanjšali potrebo po zdravljenju. Večina bolezni je namreč takšnih, ki bi se jih dalo drugače preprečiti. Le to pa je možno, kolikor stranka dobro sodeluje z veterinarjem in upošteva vse preventivne ukrepe in posege.

Žival potrebuje veterinarja od rojstva dalje, to vključuje svetovanje pri prehrani, negi, potrebnemu cepljenju, zatiranju notranjih in zunanjih zajedalcev itd. V nujnih primerih pa vsakič takrat, ko pride do poškodbe, sprememb v obnašanju, zauživanju hrane, izločanju ipd.
Vsaka sprememba ne kliče po obisku v ambulanti, dobro pa je, če ste s svojim veterinarjem v dobrih odnosih in ga lahko o spremembah povprašate po telefonu.

Ponujate tudi zdravila rastlinskega izvora. Katere so prednosti pred klasičnimi zdravili? Jih stranke sprejmejo ali čutijo odpor?


Zaradi omejene rabe antibiotikov in vedno večje rezistence na antibiotike je že nekaj let praksa, da poskušamo uporabljati tudi alternativna zdravila. Na tržišču imamo že kar nekaj zelo dobrih zdravil (nekatera so registrirana kot zdravila, druga kot prehranska dopolnila), ki so testirana in preverjeno učinkovita. Res pa je, da z bolj “nežnimi” zdravili ne dosežemo vedno takojšnjega učinka, pač pa se le ta pokaže z dolgotrajno rabo v obliki kure. Zdravila rastlinskega izvora imajo ponavadi tudi manj stranskih učinkov, kar je glavni razlog za to, da se zanje odloča vedno več strank. Glavna prednost pa je v tem, da uporablja antibiotikov po nepotrebnem in se tako ne ustvarja nepotrebne rezistence.

Vaša ambulanta se nahaja na Ptuju. Ali obravnavate stranke samo iz Ptuja ali širše okolice?

Ker sem doma iz Dupleka, imam veliko strank ravno v svojem domačem kraju. Drugače pa imam stranke iz širše štajerske regije, nekaj tudi iz Ljubljane in Posavja. Ker se za vožnjo sem in tja obračunava kilometrina, so oddaljene stranke po navadi takšne, ki jim je vseeno za ceno. Večina strank pa prihaja iz moje bližnje okolice, na razdalji 20-30 km.

0 število delitev
Previous Post

V JUŽNI KOREJI ZAČENJAJO S TESTIRANJEM PSOV IN MAČK

Next Post

PO SLOVENIJI ZASTRUPLJAJO PSE IN MAČKE

Dodaj odgovor